Dravinjski poslovni klub. Podjetniki so z župani govorili o tem, kakšno je poslovno okolje, kje so težave in kje priložnosti.
Izzivi. Dragi energenti, pomanjkanje prostora, pomanjkanje delovne sile.
Piše: Jure Mernik
V Dravinjskem poslovnem klubu (DPK) ugotavljajo, da imajo podjetniki zelo podobne težave. V zadnjem obdobju se te nanašajo na pomanjkanje delovne sile in predvsem energetsko krizo. O izzivih, ki so pred gospodarstvom, so podjetniki prejšnji torek v Slovenskih Konjicah govorili tudi z župani konjiške, zreške in vitanjske občine.
Podjetnike je torej zanimalo, kako lahko lokalna skupnost pripravi pogoje za spremembo na področju politike energetske (samo)oskrbe. Povprašali so, ali je morda kje v Dravinjski dolini možno pripraviti prostor za solarne farme, tema pogovorov so bile tudi vetrne elektrarne. Predsednik DPK Andrej Poklič je po srečanju pojasnil, da nekaj možnosti na degradiranih območjih – predvsem v konjiški občini (denimo staro odlagališče odpadkov), kjer bi lahko postavili večje solarne panele, je. V Vitanju pa se dokaj resno pogovarjajo o namestitvi vetrnih elektrarn. “Zmagovalci bodo tisti, ki bodo imeli vire energije blizu in na voljo,” je še dodal Poklič.
Sončna in vetrna energija
Da je energija trenutno ključni problem, je izpostavil direktor podjetja Marovt d.o.o., Tomaž Marovt. Kot pravi, podjetniki želijo ostajati in ustvarjati v domačem okolju, potrebujejo pa energijo in prostor. Kakšne so strategije občin, jih torej v prvi vrsti zanima zato, da lahko načrtujejo svoj nadaljnji razvoj. Konjiški župan Darko Ratajc se je strinjal, da formirajo ekipo, ki se bo aktivno lotila iskanja različnih variant. Ob omembi možnosti postavitve večjih solarnih panel na degradiranih območjih pa je dodal, da občine denarja za takšne naložbe nimajo, še posebej ne v trenutni draginji, zato bi morali najbrž najti zasebne investitorje. Je pa Ratajc povedal, da sončne celice že nameščajo praktično na vse javne objekte.
Glede vetrnih elektrarn je praktično povsod tako, da jim nekateri nasprotujejo, drugi se zanje zavzemajo. Zreški župan Boris Podvršnik je dejal, da so pogoji za njihovo delovanje najboljši na Pohorju in Konjiški gori. Ni pa vseeno, kam bi jih umestili, če sploh. Razume namreč, da so postavitvi vetrnic na območju Rogle nenaklonjeni v turizmu, kjer so se vseh štirideset let pri razvijanju turizma morali prilagajati, da so ohranjali naravo čim bolj nedotaknjeno. Nenazadnje določene posege tam omejuje tudi ‘Natura 2000’.
Precej bolj realna oz. bliže se zdi postavitev vetrnih elektrarn na Vitanjskem, točneje na slemenu Paškega Kozjaka. Župan Slavko Vetrih je pojasnil, da bi investitor Dravske elektrarne Maribor tam postavil štiri vetrnice, ki so že umeščene v državni prostorski načrt. Pozitivno soglasje za umestitev v omenjen načrt so dali tudi že na občinskem svetu. Pred morebitno postavitvijo vetrnic jih čaka še ‘zbiranje’ vseh zahtevanih soglasij, ki so potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vzporedno bo treba sprojektirati in pripraviti infrastrukturo, da bo izgradnja vetrnic možna tudi v tehničnem smislu. Možnosti, kako bi dostavili večje elemente, je sicer več, dve naj bi bile po tleh, ena pa celo s helikopterji po zraku. V Vitanju je projekt po besedah župana toliko bolj sprejemljiv zato, ker bi vetrnice stale daleč od urbanih naseljih oz. objektov. Omenjajo pa tudi možnost, da bi vsaj najbližji domačini bili upravičeni do posebnih rent oz. nadomestil. Po nekem optimalnem scenariju bi lahko v vitanjski občini vetrno energijo pridobili v kakšnih petih letih.
Prostorsko so omejeni
Vsi župani ocenjujejo, da imajo v svojih občinah uspešna podjetja in posledično ‘močno’ gospodarstvo. Vetrih je izpostavil nizko brezposelnost in napovedal nadaljnje širitve nekaterih podjetij. Ratajc je dejal, da je na Konjiškem veliko srednje velikih in malih podjetij. Vesel in ponosen pa je, da je veliko uspešnih družinskih podjetij. Da že dolgo ne bazirajo več zgolj na treh velikih podjetjih, pa je dodal Podvršnik. V Zrečah je namreč že 4.200 delovnih mest, torej več kot je delovno aktivnih občanov, tako da se jih približno polovica tja vsakodnevno vozi od drugod.
Razvoju podjetništva skušajo slediti z zagotavljanjem obrtnih con, a so v vseh občinah pri tem prostorsko omejeni. V konjiški občini je težava že v tem, da imajo kar 240 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč, posledično je težko pridobivati nova stavbna zemljišča. Tudi zato, ker so prostorsko omejeni, pa bodo po mnenju Ratajca v prihodnje morali še bolj podpirati predvsem dejavnosti, ki bodo dosegale višjo dodano vrednost na zaposlenega.
Brez tujih delavcev ne gre
S pomanjkanjem delovne sile, vsaj primernih kadrov, se srečujejo v veliko podjetjih. To poleg dnevnih migracij pomeni tudi priseljevanje. Podvršnik je povedal, da imajo slabo demografsko sliko, a po njegovem mnenju le ‘flikanje’ s cenejšo delovno silo na dolgi rok ni dobro. Je pa to problem starajoče se evropske družbe. Pozitivni prirast imajo za zdaj na Konjiškem, a tudi to ni dovolj, da bi se izognili priseljevanju. Nekaterih dejavnosti, kot sta prevozništvo in gradbeništvo, bi bilo v občini brez tega precej manj. Ratajc je dejal, da tujcev v občini ni nič več kot drugje v državi. Koliko jih pride in jih še bo, pa je predvsem v rokah delodajalcev, saj pridejo takšni, ki dobijo pogodbe o zaposlitvi. Ob tem je dodal, da je vsako priseljevanje – domačinov ali tujcev, na nek način tudi breme za občine, ki morajo zagotavljati vrtce, šole, … Ratajc je sicer napovedal, da bodo tudi v prihodnje prijazni in strpni do tujcev. Teh pa je malo v Vitanju in po besedah Vetriha so se dobro asimilirali.
V vseh treh občinah skupaj se sicer letno rodi približno 250 otrok. Da bi se jih v prihodnje čim več zaposlilo v domačem okolju, je želja vodstva in članov Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenske Konjice. Zadnja leta zato osnovnošolcem predstavljajo deficitarne poklice in jim odpirajo vrata domačih podjetij. Predsednik zbornice Ivan Furman je ob tem dejal, da trenutno brez zaposlovanja tujcev ne gre. Težava pa je, ko te zaposlujejo preko agencij, zato si želijo, da bi država delodajalcem omogočila, da bi jih lažje zaposlili le za čas, ko bi jih potrebovali. Kot so izračunali, bi namreč tudi državna blagajna imela več od tega, če bi deset mesecev bili zaposleni neposredno v določenem podjetju, potem pa bi, če bi bilo to treba, bili dva meseca recimo na Zavodu za zaposlovanje. ‘Agencijski delavci’, ki dobijo minimalno plačo in potem še kakšne dodatke ‘pod mizo’, pa so po besedah Furmana še nelojalna konkurenca za ostale redno zaposlene.
Zanimive številke:
* Na Zreškem je 4.200 delovnih mest.
* V konjiški občini je 240 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč.
* V občini Vitanje bi postavili 4 vetrnice.