Ljubljana, 11. marec 2025 – Slovenija vstopa v novo industrijsko dobo, ki ne temelji zgolj na avtomatizaciji in digitalizaciji, temveč postavlja človeka, trajnost in odpornost gospodarstva v ospredje. Prehod v Industrijo 5.0 prinaša številne priložnosti za podjetja, raziskovalne institucije in celotno družbo. O tem so razpravljali udeleženci Nacionalnega foruma: Slovenija v 5. industrijski revoluciji, ki je potekal v Ljubljani. Dogodek so ga organizirali Inštitut Naprej, Tehnološki park Ljubljana in Inštitut za Industrijo 5.0, je gostil številne ugledne govorce, med njimi predstavnike vlade, gospodarstva in raziskovalne sfere.
V vlogi so-organizatorja foruma je sodeloval tudi Dravinjski poslovni klub, katerega člani in članice sodelovali v razpravah in predstavili primere dobrih praks uvajanja Industrije 5.0 v slovensko gospodarstvo. S tem so potrdili, da Slovenske Konjice in Dravinjska dolina postajajo pomembno središče inovacij in trajnostne industrijske preobrazbe.
Foruma sta se se kot predstavnika resornih ministrstev udeležila mag. Ksenija Klampfer, ministrica za digitalno preobrazbo, in dr. Jernej Štromajer, sekretar Strateškega sveta za gospodarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki sta podprla prehod v Industrijo 5.0 in poudarila pomen usklajenega sodelovanja med državo, gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami.
Med vidnejšimi predstavniki konjiškega gospodarstva, ki so sooblikovali razprave na forumu, je bil Tadej Slapnik, predsednik Dravinjskega poslovnega kluba, ki je kot so-predsedujoči forumu vodil ključne diskusije o priložnostih in izzivih Industrije 5.0. Ob njem je aktivno sodeloval tudi Urban Pevnik, direktor podjetja Hiproject in soustanovitelj nedavno ustanovljenega Inštituta za Industrijo 5.0 s sedežem v Slovenskih Konjicah. Pevnik je predstavil inovativne rešitve, ki združujejo pametne tehnologije z industrijskimi procesi ter omogočajo trajnostno in učinkovito proizvodnjo.
Urban Pevnik je poudaril nujnost tehnološkega prehoda:“Industrija 5.0 ni zgolj tehnološki napredek, temveč predstavlja novo paradigmo, ki omogoča večjo odpornost in konkurenčnost podjetij. Ključ do uspeha je kombinacija pametnih tehnologij in trajnostnih praks, ki zagotavljajo dolgoročno stabilnost industrijskih procesov. S ciljem da v Slovenskih Konjicah vzpostavimo center razvoja in inovacij na področju Industrije 5.0 smo v pričetku leta ustanovili Inštitut za Industrijo 5.0 s sedežem v Slovenskih Konjicah. V inštitutu združujemo strokovnjake iz lokalnih podjetij, kot tudi širše iz Slovenije in tujine s ciljem, da vzpostavimo sodelovanje pri razvoju novih storitev in produktov, izobraževanju kadrov, nudenju podpore pri oblikovanju projektov ter pridobivanju sredstev za financiranje projektov na področju Industrije 5.0.”
Tadej Slapnik, so-predsedujoči forumu, je izpostavil: “Slovenija ima vse pogoje, da postane vodilna na področju Industrije 5.0, vendar moramo združiti moči gospodarstva, raziskovalcev in odločevalcev. V Dravinjskem poslovnem klubu so številna podjetja, ki so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji in tudi globalno. Industrija 5.0 ni zgolj prihodnost – je že sedanjost, ki jo soustvarjamo danes. S povezovanjem znanja, inovacij in trajnostnih rešitev lahko Slovenija postane zgled drugim državam in regijam, kako uspešno izvesti prehod v industrijo prihodnosti.“
Poleg njiju so svoje izkušnje z uvajanjem Industrije 5.0 delili tudi drugi člani Dravinjskega poslovnega kluba. Stanko Kolar, direktor celjske enote podjetja Aquafil, je govoril predstavil trajnostne rešitve v tekstilni industriji in pomenu krožnega gospodarstva, medtem ko je Vlado Gobec, direktor podjetja Pro-Bit, predstavil, kako digitalne tehnologije prispevajo k večji učinkovitosti in varnosti poslovnih procesov. Prav tako je Matjaž Cehner, predstavnik Skupine Marovt, delil vpogled v izzive in priložnosti Industrije 5.0 v kovinsko-predelovalni in avtomobilski industriji.
Na forumu je bila sprejeta tudi deklaracija o pospeševanju prehoda Slovenije v Industrijo 5.0, ki poudarja pomen človeku prijazne tehnologije, trajnostnega razvoja in krepitev sodelovanja med ključnimi deležniki.
